Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Italijanska agencija Nova je odpustila novinarja Gabrieleja Nunziatija, ker je na tiskovni konferenci Evropske komisije (EK) zastavil vprašanje o Gazi, ki je spravilo predstavnico EK Paulo Piño v neprijeten položaj. Novinarja so odpustili po tem, ko je 13. oktobra na novinarski konferenci zastavil 'neprimerno vprašanje'.

Evropska komisija namerava v projekt posojil za reparacije Ukrajini vključiti države G7. Belgija zahteva podpisana jamstva EU, preden bo dovolila zaseg ruskega premoženja, ki je v veliki meri shranjeno pri Euroclear v Belgiji. Pričakuje se, da bo EU o uporabi ruskega premoženja za pomoč Ukrajini odločala oktobra.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitvami za države, ki uvajajo digitalne davke, češ da so ti davki nepravični do ameriških tehnoloških podjetij. Evropska unija se je odzvala z zagotovilom, da so njena pravila enaka za vse in da ima suvereno pravico do uvedbe digitalnih davkov. Trumpova administracija razmišlja o sankcijah proti uradnikom EU zaradi novih predpisov o digitalnih storitvah, ki naj bi ogrožali ameriška tehnološka podjetja in omejevali svobodo govora.

Evropska komisija je zavrnila kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede digitalnih pravil, ki naj bi ciljala na ameriška tehnološka podjetja. EU poudarja, da ima suvereno pravico do regulacije ekonomskih aktivnosti na svojem ozemlju, vključno s tehnološkim sektorjem. Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, kot so carine in omejitve izvoza, proti državam, ki imajo digitalne zakone, usmerjene proti ameriškim podjetjem. EU pa vztraja pri svoji pravici do oblikovanja lastnih digitalnih pravil.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitev kot odgovor na digitalne davke, ki jih nekatere države uvajajo velikim ameriškim tehnološkim podjetjem, kot so Amazon, Google in Meta. Evropska komisija je odgovorila, da ima EU pravico regulirati tehnološka podjetja. Trump je dejal, da bo ukrepal proti državam, ki napadajo ameriška tehnološka podjetja, in opozoril, da bodo ZDA uvedle dodatne dajatve na izvoz držav, ki ne bodo opustile davka na digitalne storitve.